HRANA IZ KONZERVE – DA ALI NE? – 2.del
Pisali smo o tem, kaj se zgodi s hranilnimi vrednostmi hrane, ki jo konzerviramo (klikni tukaj). Torej, ali se vitamini in minerali ohranijo ali izničijo in kako konzerviranje vpliva na makrohranila. Zanima nas pa še, na kaj moramo biti pozorni pri hrani iz konzerve.
Na kaj moramo biti pozorni pri konzervirani hrani?
Seveda strah pred konzervirano hrano ni popolnoma neutemeljen. Pogosta sestavina, ki jo proizvajalci dajejo v embalažo (torej tudi v konzerve) je BPA (Bisphenol-A). Ena študija je vzela pod drobnogled 78 različnih konzerviranih izdelkov, in v več kot 90% so našli BPA. Študije so pokazale tudi, da je konzervirana hrana vodilni razlog, zakaj se pri posamezniku poveča delež BPA v telesu. V raziskavi so prišli do rezultatov, da ljudje, ki so pojedli 1 porcijo juhe iz konzerve na dan, 5 dni zaporedoma, se jim je delež BPA v urinu dvignil za več kot 1000%.
BPA povezujemo s srčnimi obolenji, diabetesom tipa 2 in moško spolno disfunkcijo.
Poleg tega konzervirana hrana pogosto vsebuje visoke količine soli, nekaterim izdelkom dodajato tudi veliko sladkorja. Sol sicer ni problematična za tiste, ki nimajo zdravstvenih problemov, je pa težava pri ljudeh, ki imajo povišani krvni pritisk. Dodani sladkor je bolj škodljiv, povezujejo ga z debelostjo, srčnimi obolenji in diabetesom tipa 2.
Prav tako lahko konzervirana hrana vsebuje razne naravne ali kemične konzervanse.
Kako izbrati pravilno?
Pri nakupu konzervirane hrane poglejte embalažo in poiščite hrano, ki ima nizki delež soli (lahko tudi brez dodane soli) in nizki delež dodanega sladkorja.
Nekateri proizvajalci so dovolj ozaveščeni o zdravju, da v konzervah nimajo BPA. Zato poiščite na policah BPA-free konzerve. Dobra alternativa je tudi hrana v steklenih kozarcih, namesto v konzervi.