JAJCA, PIVO IN HOLESTEROL (?!?)
Naj razložimo naslov. Pisali bomo o tem, kakšna je povezava med jajci in holesterolom in … da, med pivom in holesterolom. In o tem, kaj je boljše za nas.
Holesterol in jajca
Kdo ne obožuje jajc? Poleg tega, da lahko iz njih pripravimo 2000 različnih jedi, od zajtrka do kosila in večerje, jih lahko štejemo kar med superfood. Polna so dobrih hranilnih vrednosti, predvsem nam prispevajo dobro mero dnevnih potreb po beljakovinah. Bogata so tudi v vitaminih in mineralih. Ampak so vseeno prišla na slab glas zaradi visoke vsebnosti holesterola. … Hm… a če nimamo povečanega holesterola v krvi ali visokega tveganja za srčne bolezni, potem so jajca popolnoma varno živilo. Brez problema si lahko privoščite eno ali dve jajci vsak dan. Predvsem, če vaš jedilnik ni poln nasičenih maščob, lahko popolnoma brez slabe vesti uživate jajca.
Naše telo obožuje jajca. Ne mislimo v romantičnem smislu. Človeško telo ima različne zmožnosti absorbiranja različnih živil. Jajca lahko absorbiramo dosti bolje kot goveje meso, ribe, tofu, stročnice in mleko. Prav tako dobro absorbiramo antioksidante (lutein in zeaxanthin) iz jajc. Ti antioksidanti preprečujejo makularno degeneracijo, ki je starostno pogojena bolezen, ki vodi v starostno izgubo vida.
Poleg tega nam jajca dajo ogromno dobrih hranil – vsebujejo holin, ki je odličen za možgane. Poleg tega so bogata tudi z vitamini A, B in D, vsebujejo dobro mero železa in cinka. Vse to v le 60-70 kalorijah, kolikor je v enem jajcu.
Dobra lastnost jajc pa je tudi, da nam pomagajo absorbirati ostale hranilne vrednosti. Če recimo kombiniramo jajce s solato, nam jajca pomagajo absorbirati karotenoide iz zelenjave. Ti antioksidanti so ključnega pomena za naš vid, obvarujejo pa nas celo pred določenimi vrstami raka.
Kaj pa pivo?
Ječmen ima močan vpliv na na nižanje slabega levela holesterola v krvi (podobno kot ovseni kosmiči. Za popoldansko malico si lahko po službi torej privoščimo pivo namesto jogurta in ovsenih kosmičev?) Če še naprej primerjamo ti dve živili – pivo ima tudi manj kalorij. Pol lončka ječmena vsebuje približno 100kcal (in 3g vlaknin ter 2g beljakovin), ovseni kosmiči pa v isti količini vsebujejo 150kcal.
Šalo na stran, znanstveniki so naredili raziskavo, kjer so prišli do ugotovitev, da ječmen zniža level slabega holesterola v krvi, prav tako pa zniža tudi delež apoliproproteina B, ki je odgovoren za to, da ta slabi holesterol raznaša po krvi. Posamezniki, ki so v svojo dieto vključili 6-7g vlaknine beta-glukan (kar najdemo v približno 3/4 lončka ječmena), se jim je v 4 tednih znižal delež holesterola za 7%. Prav tako se jim je znižalo tveganje za razvoj kardiovaskularnih bolezni in kapi. Običajno taka bolezenska stanja rešujemo s tabletami, a bi že preprosta sprememba v dieti lahko prinesla enake rezultate.
A ni nujno, da kar takoj greste v trgovino po six-pack vaše najljubše pijače. Ječmen lahko vključite v prehrano kot dodatek v juhah ali pa pri pripravi rižote, polovico riža zamenjajte za ječmen.