KAJ ZMAGA, ŽIVALSKE ALI RASTLINSKE BELJAKOVINE? – 1.del

Približno 20% človeškega telesa je sestavljenega iz beljakovin. Ker naše telo ne more beljakovin shranjevati “za poznejšo rabo” je pomembno, da jih vsak dan s prehrano dobimo dovolj. Lahko jih dobimo iz rastlin ali iz živalskih virov. Nekateri ljudje trdijo, da ni pomembno ali beljakovine dobimo iz rastlin ali živali, pomembno je le, da jih dobimo dovolj. Pa je res tako? 

Aminokisline v rastlinskih in živalskih beljakovinah

Ko pojemo beljakovinski obrok, se te beljakovine razbijejo na aminokisline. Beljakovine in aminokisline telo potrebuje za metabolične procese. Različni viri beljakovin imajo tudi različno sestavo aminokislin. Živalski proteini imajo običajno dobro razmerje vseh aminokislin, ki jih naše telo potrebuje, medtem ko rastlinske beljakovine običajno vsebujejo le del vseh aminokislin.

Vse skupaj se v našem telesu nahaja 20 aminokislin, ki jih naše telo uporablja, da iz njih izgradi beljakovine. Te aminokisline so lahko esencialne ali neesencialne. Neesencialne lahko naše telo samo proizvaja, esencialne pa moramo mi vnesti v telo s pravilno prehrano. Za optimalno zdravje potrebujemo aminokisline v pravem razmerju.

Živalski viri beljakovin – meso, ribe, perutnina, jajca in mlečni izdelki – imajo podobno sestavo kot beljakovine v našem telesu. Te vrste beljakovin obravnavamo kot popolne beljakovine, ker vsebujejo vse esencialne aminokisline.

Med rastlinskimi viri beljakovin so najboljša izbira soja, kvinoja in konopljina in chia semena.

Hranilne vrednosti

Beljakovinski obroki običajno pridejo v kombinaciji z ostalimi dobrimi hranilnimi vrednostmi. Živalski viri beljakovin vsebujejo ogromno hranil, ki jih v rastlinskih virih pogosto primanjkuje:

• Vitamin B12. Najdemo ga v ribah, mesu, perutnini in mlečnih izdelkih. Ljudem, ki se izogibajo mesa, pogosto primanjkuje tega vitamina.
• Vitamin D. Nahaja se v ribjem olju, jajcih in mlečnih izdelkih. Nekatere rastline vsebujejo vitamin D, ampak ga naše telo ne more tako učinkovito absorbirati kot iz živalskih virov.
• DHA (Docosahexaenoic acid). Spada med esencialne omega-3 maščobne kisline, ki jih najdemo v ribah, ki so bogate z maščobami. Ta maščobna kislina je pomembna za zdravje naših možganov in jo je težje dobiti iz rastlinskih virov.
• Hem-železo. Nahaja se v mesu, še posebej v rdečem mesu. Pomembno je, da železo pridobimo iz živalskih virov, saj rastlinski viri vsebujejo nehem-železo, ki ga naše telo ni sposobno tako dobro absorbirati.
• Cink. Večinoma ga najdemo v živalskih virih beljakovin (govedina, svinjsko meso in jagnjetina). Lažje ga absorbiramo iz živalskih kot iz rastlinskih proteinov.

Odločitev pa s tem še ni padla. Je res, da ima meso ogromno hranilnih vrednosti, ki jih v rastlinah ne moremo dobiti (ali vsaj ne v takšnih deležih), ampak preberimo še drugi članek, kjer smo pisati še o tem, kakšne so prednosti rastlinskih virov beljakovin v primerjavi z živalskimi.