KAKO SHUJŠATI, ČE ČUTIMO ODVISNOST OD HRANE?

Izguba telesne maščobe ni mačji kašelj. Ne glede na to, če smo že do sedaj jedli zdravo ali pa smo živeli v idealnem oblačku, kjer je bila dovoljena vsaka vrsta hrane, ko pride čas za trud na poletni postavi, mora vsak sprejeti kompromise. Običajno je dovolj, da se odločimo, da bomo od sedaj naprej vse jedli v zmernih količinah. Bele testenine nadomestimo s polnozrnatimi, del ogljikovih hidratov zamenjamo z zelenjavo, meso vedno pripravljamo na zdravi način, izogibamo se cvrti hrani. Čokoladice in sladke prigrizke zamenjamo za proteinske čokoladice in zdrave prigrizke. Ali pa si dovolimo manjše količine čokoladic, le dva piškota namesto cele škatle in 30g čipsa namesto 100g. Pri nekaterih to uspeva. Za nekatere pa tak pristop ne da rezultatov. 

Posamezniki, ki se zavedajo svoje odvisnosti od hrane, vedno tudi, da je včasih bolje, če se nekateri hrani popolnoma izognejo. Nekateri se namreč že leta vrtijo v začaranem krogu različnih diet in poskušanj izgube telesne teže.

Zakaj vedno spodleti?

Pri nekaterih posameznikih je tako: Želijo si nekaj sladkega, res bi radi pojedli neko čokoladico ali dva ali tri bombone. Brez pretiranega razmišljanja si to tudi privoščijo. In pri tem ostanejo. Pojejo čokoladico in njihove želje po sladkem so potešene. O tej hrani več ne razmišljajo in brez težav ostanejo pri taki mali količini. Pri drugih pa tak princip ne deluje. Cel dan razmišljajo o sladki hrani, in vedo, da če bodo pojedli malo čokoladico, bo samo še hujše. Poskušajo se osredotočati na druge stvari, a na koncu vseeno popustijo in si mislijo: “Okej, en keks mi ne more škoditi”. Pojejo en piškot, a to ne poteši njihove želje po sladkem. Takrat se jim le še bolj lušta. Vsi vemo, da se to konča s celo škatlo zaužitih keksov.

Kaj lahko takrat storimo?

Pri takih posmeznikih je zato bolje, če določijo bolj stroga pravila. To ne pomeni, da se moramo odpovedati čisto vsem sladkim in slanim prigrizkom in vsej nezdravi prehrani. Pomeni le, da moramo vedeti točno ločiti katera hrana je tista, ki pri nas povzroča prenajedanje. Katera hrana je tista, za katero obstaja velika možnost, da se ne bomo mogli ustaviti pri enem koščku, ampak bomo na koncu pojedli ogromne količine. Nekaterim je čokolada tisto živilo, kjer male količine ne obstajajo. Ko enkrat odprejo zavoj čokolade, pomeni tudi, da bodo celega pojedli. Po drugi strani lahko recimo brez problema pojedo le 2 ali 3 bombone in se pri tem ustavijo. V takem primeru je smiselno, da se čokoladi popolnoma odpovemo in jo damo na “seznam prepovedanih”, bombone pa pustimo med dovoljenimi živili.

Lahko si naredite seznam jedi, ki so prepovedane. Dajte ga na dobro vidno mesto, kopijo imejte na svojem telefonu. Tudi, ko greste v trgovino, imejte seznam pri sebi. Tako nikoli niti ne kupite prepovedanega živila in odpade možnost prenajedanja. Ko čutite hrepenenje po točno določeni vrsti hrane, poiščite zdravo alternativo. Poskusite recimo zamenjati mlečno čokolado za temno ali beljakovinsko, a bodite pozorni na to, da boste kupili količino, ki si jo lahko privoščite zaužiti v celoti. Običajno imajo na blagajnah trgovin manjše čokoladice in preverite tam, če je kakšna temna, z vsaj 75% kakava. Privoščite si proteinske muffine ali palačinke, a spet bodite pozorni na to, da boste pripravili le tako veliko količino, kot lahko pojeste.

Tak režim prehranjevanja ni primeren za vse. Nekaterim je bolje, če vse jedo v zmernih količinah. A to ni opcija za vse. Nekateri se v strogih pravilih, kjer  točno vedo kaj je dovoljeno in kaj prepovedano, počutijo bolj svobodno. Odločitev ni več njihova, saj le sledijo svojim zapisanim pravilom. Tako se več ne ukvarjajo s tem, ali so 3 vrstice čokolade res toliko bolj škodljive kot 1. Predvsem s sladkorjem je tako, da postanemo odvisni. Odvisnosti se običajno ne moremo rešiti tako, da naenkrat popolnoma izločimo vsa živila, ki  vsebujejo sladkor. Ravno zato je prav, da upoštevamo dovoljena in prepovedana živila. Tako lahko počasi zmanjšujemo količine in se počasi rešujemo svoje odvisnosti. Ko jemo ogljikove hidrate (posebej enostavne ogljikove hidrate, procesirano hrano), pride do povečanega izločanja inzulina. Pri velikih količinah zaužite hrane ali pri zelo sladkani hrani se sprostijo tako velike količine inzulina, da si na koncu želimo le še več sladke hrane.

Namesto sladke hrane si privoščite več beljakovin, zdravih maščob in vlaknin. Ta hrana signalizira naše možgane, da smo siti in prenajedanje ni problem. Kar se sladkorja tiče, pa pri pripravi domačih sladic raje izberimo Stevio, ki nima vpliva na inzulin.