Omega-3 in že boš bolje dojemal

Zadostna količina vnosa omega-3 maščobnih kislin, je ključnega pomena za rast in razvoj plodov in otrok. Te igrajo pomembno vlogo v procesu učenja in spomina, tekom celotnega življenjskega cikla.

Eno izmed najbolj doslednih zdravstvenih priporočil danes, se navezuje na to, da naj zaužijemo veliko količino omega-3 maščobnih kislin, kot so alfa-linolenske kisline (ALA), eikozapentaenoične kisline (EPA) in dokosaheksaenoične kisline (DHA). Razlog za  to leži v dokazanih, upravičenih, učinkih omega-3 maščobnih kislin na preprečevanju in boju proti napredovanja različnih bolezenskih stanj, kot so artritis, nekatere vrste raka, bolezni srca in ožilja ter depresije. Toda to je le majhen del pomena omega-3 maščobnih kislin. Natančneje, te maščobne kisline (zlasti DHA) imajo ključno vlogo pri rasti in razvoju možganov ter nevrološkega sistema.

UVOD v omega-3 maščobne kisline

Omega-3 maščobne kisline so dolgo-verižne nezasičene maščobme kisline, ki so bistvenega pomena za rast in razvoj človeka. Človeško telo jih ne more proizvesti samo zato je potreben njihov vnos skozi hrano.

Osnovna maščobna kislina omega-3 je ALA, ki se z encimskimi reakcijami v telesu lahko pretvori v dolgoverižne derivatov: EPA in DHA. Zato je ALA  bistvenega pomena za naše telo. Vendar pa je pretvorba ALA, v EPA in DHA, pogosto neučinkovita in omejena, to še posebej velja za novorojenčke v prvih letih življenja ter pri starejši populaciji. Poleg tega se tudi pri odraslih zdravi populaciji, le majhen delež ALA dejansko pretvori v EPA in DHA (10%), poleg tega pa je to spreminjanje počasno in ne zadovoljuje potreb organizma.

Prav zaradi napisanega je potrebno te maščobne kisline pokriti z prehrano. Ribe in morski sadeži so glavni in najbolj koncentriran vir EPA-ja in DHA-ja v hrani.Na drugi strani pa imamo živila rastlinskega izvora, ki so bogata z omega-3 maščobnimi kislinami, ki vključujejo lanena semena in njihovo olje, oreščke in sojino olje ter oljna repica. Vendar je omega-3 maščobne kisline, ki se nahaja v njih, ALA, kar pomeni da te rastline prav zaradi slednjega ne zagotavljajo zadostnih količin DHA za optimalen razvoj in delovanje možganov.

Vpliv na možgane

Od vseh organov v človeškem telesu, možgani vsebujejo največ maščobe. Skoraj 2/3 možganov so maščobe ali maščobnime kisline. Ključne maščobne kisline za rast in razvoj možganov so arahidonske kisline (AA) in zlasti DHA. Natančneje DHA je prevladujoč gradnik za strukturo možganov in mrežnico očesa. Poleg tega da ima pomembno vlogo pri izgradnji komunikacijskega centra v možganih, DHA zvišuje raven dveh pomembnih nevrotransmiterjev: serotonin, ki služi za dobro razpoloženje, in acetilholin ki je pomemben za proces pomnenja.

Večina študij poudarja pomen DHA za razvoj možganov pri plodu in novorojenčku , vendar pravi. da je pozitivna povezava med zadostnim vnosom esencialnih maščobnih kislin in DHA ter duševnim razvojem,  kar vpliva na izboljšane sposobnosti učenja otroka v predšolskem obdobju. Zaradi pomanjkanja esencialnih maščobnih kislin DHA, prihaja do povezav z določenimi boleznimi, kot so motnje pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD) , disleksija in dispraksija. Prav zato se predvideva da   ustrezen vnos teh hranil, zmanjša tveganje pri naštetih motnjah. Poleg tega lahko pomanjkanje DHA poslabša ostrino vida, kar je razumljivo, če upoštevamo da je maščobna kislina omega-3 potrebna za optimalno funkcionalno delovanje mrežnice in vidne skorje.

Zadosten vnos DHA ima pomembno vlogo v procesu učenja in spomina v celotnem življenjskem ciklu,  to pa še posebej pridobiva na pomenu v času izobraževanja, ko se otroci srečujejo z množico novih informacij, ki jih je potrebno sprejeti. Glede na znanstvene študije, ki so pokazale da šolo obvezni otroci ki dobijo dovolj omega-3 maščobnih kislin, predvsem DHA-ja, dosegajo boljše akademske rezultate, v primerjavi z tistimi, čigar vnos ni zadosten. Tako nam postane povsem jasno kako pomembne so za organizem te maščobne kisline .

Mama in otrok

Če se vrnemo korak nazaj, logika narekuje da bo ustrezen vnos DHA ključen tudi za zdrav napredek nosečnosti. Pokazalo se je, da struktura možganov zarodka odvisna od prehrane matere med samo nosečnostjo, kar pomeni da je ustrezen vnos omega-3 maščobnih kislin, ključno pomemben, ne samo za zdravje nosečnice, ampak tudi za duševni razvoj otroka . To potrjuje tudi študija ki je bila objavljena v reviji Epidemiology, kjer so znanstveniki izvedli študijo, ki je skušala vzpostaviti povezavo med vnosom mater ki so jedle samo ribe med nosečnostjo in tekom zgodnjega razvoja jezikovnih in komunikacijskih veščin, med 7421 otrok, rojenih v Veliki Britaniji med letoma 1991 in 1992. Rezultati so pokazali, da je uživanje rib pri materah, med nosečnostjo, in pri otroku po rojstvu, lahko povezano z boljšimi rezultati na področju razvoja otrok. Tudi druga študija je pokazala da so otroci, katerih matere zaužijejo zadostno količino esencialnih maščobnih kislin ter DHA , pokazali boljše duševne in psihomotorične sposobnosti ter v koordinaciji oči in rok, v starosti od 4-ih let, v primerjavi z  materami katerih vnosa ni bilo dovolj.

Prav tako bi morale biti  pozorne na zadostni vnos omega-3 maščobnih kislin tudi doječe matere, z predpostavko da materino mleko vsebuje DHA, z čimer bi vzpostavili neposredno povezavo med DHA v materinem mleku in z nevrološkim razvojem dojenčka. Jasno je to, da sta prehranska kakovost materinega mleka, in posledično vsebnost DHA, odvisna od prehranskega vnosa doječih mater.

Če vzamemo vse v obzir vse raziskave, so zdravstvene institucije priporočile da bi morale nosečnice in doječe ženske vnašati najmanj 2,6 g omega-3 maščobnih kislin in 100-300 mg DHA na dan, da bi zadovoljili potrebe ploda ali novorojenčka.

Učinek na odraslih in starejših odraslih

V reviji Neurology so leta 2004 objavili študijo, ki je pokazala na pomembno vlogo omega-3 maščobnih kislin pri ohranjanju pravilnega delovanja možganov odraslega človeka. V raziskavi je sodelovalo 1.613 ljudi, starih med 45 in 70 let. Prehranjevalne navade vprašanih so bile analizirane s pomočjo vprašalnikov o prehrani, ki so jih anketiranci sami izpolnili, prav tako so sledili njihovim kognitivnim sposobnostim petih let – spomin, psihomotorična, kognitivna fleksibilnosti in splošne kognitivne funkcije. Po tem ko so v obzir vzeli dejstva kot je starost, izobrazba, kajenje, uživanje alkohola in energijski vnos, so rezultati pokazali, da je med pri odraslem prebivalstvu,jemanje omega-3 maščobnih kislin, obratno sorazmerno z tveganjem za kognitivne motnje, medtem ko je vnos nasičenih maščobnih kislin sorazmeren navadenemu tveganju.

Za starejše

Višja stopnja omega-3 maščobnih kislin je bila povezana z zmanjšanim tveganjem za kognitivne motnje, predvsem pri bolnikih s hipertenzijo in dislipidemijo.

Podobne rezulte je podala študija ki je bila objavljena  v letu 2007, v reviji American Journal of Clinical Nutrition. V raziskavi je sodelovalo 2251 ljudi, starih med 50 in 65 let. Anketiranci so bili analizirani glede na lipidni profil, prav tako so bila izvedena nevropsihološka testiranja. Višja stopnje omega-3 maščobnih kislin je bila povezana z zmanjšanim tveganjem za kognitivne motnje, predvsem pri bolnikih s hipertenzijo in dislipidemijo.

Z staranjem se zmanjšuje koncentracija esencialnih maščobnih kislin v tkivu, kot tudi pretvorba ALA v DHA. Ker so številne študije pokazale, da povečana raven DHA v možganih zmanjša kognitivne primanjkljaje, povezane s staranjem, in tveganje za Alzheimerjevo bolezen, lahko zaključimo, da je optimaln vnos omega-3 maščobnih kislin potreben za ohranjanje kognitivnih funkcij in spominskih sposobnosti, in da se lahko odloži nastanek nevrodegenerativnih bolezni.

Pričakuje se da bo v prihodnosti še več študij o pozitivnem vplivu omega-3 maščobnih kislin na možganske funkcije. Prav verjetno nas pričakujejo tudi številne nove ugotovitve koristnega učinka teh vsestranskih maščobnih kislin. Do takrat pa ne glede na to, koliko ste stari,  poskrbite za ostre in agilne misli tako da bo vađe telo imelo dovolj maščobnih kislin omega-3.