Stevia- sladi in ne redi

Stevia Rebaudiana je trn v očesu vsem proizvajalcem umetnih sladil. Kako tudi ne, saj tisto, kar oni umetno proizvajajo, narava daje tistemu ki posadi. Ste že kdaj uporabljali sladko malo Stevijo?

Zobna pasta z antihipertenzivnim učinkom, ustna vodica proti gripi, sladilo ki pomaga pri celjenju ran … Zveni kot znanstvena fantastika, kajne? Čeprav se sliši nekoliko nenavadno, je dejstvo, da je to edinstvena rastlina, večnamenski paragvajski grm za zdravje in užitek.

Z polnim imenom Stevia Rebaudiana je rastlina iz družine krizantem, doma v severovzhodnem Paragvaju in delu Brazilije, njene pozitivne lastnosti pa so bile že davno poznane med Guarani Indijancih, ki so jo uporabljali za zdravljenje ran, sladkorne bolezni in visokega krvnega tlaka.

Stevia Rebaudiana

Svojo renesanso stevija začenja v začetku 20. stoletja, ko sta se leta 1931 po več tisoč letih uporabe v Južni Ameriki, dva francoska kemika odločila “formalizirati”, iz nje izolirati dva glikozida: steviozid in rebaudiozid. V nekaterih delih sveta so bile koristi stevije hitro priznane in tako se leta 1970 na Japonskem začne njena masovna vzgoja, danes pa predstavlja več kot 50% celotnega trga sladil. Prehrambna stevija je na voljo v svoji izvirni obliki (kot grm), v obliki posušenih listov, zelenega in belega praška ter tekočina (kot ekstrakt).

Omenjeni glikozidi, ki so odgovorni za sladek okus stevije, imajo konkurenčne lastnosti, med katerimi so najpomembnejši termostabilnost (razpade le pri temperaturi 212 ° C) in dejstvo, da se ne razgradi v človeškem telesu.

Blokirajo jo zaradi dobička:

Njen dolg boj z velikimi tekmeci, proizvajalci umetnih sladil, neprekinjeno traja in rezultat tega je dejstvo, da je do sedaj v večini držav zagledala luč le kot prehranski izdelek in ne kot registrirano sladilo.

Toplotna stabilnost naredi stevijo sladilo za pečenje in različne kulinarične poskuse, pri katerih je zaželeno, da se ohrani prvoten sladki okus. Ne samo da pri visokih temperaturah ne razpade, temveč se nasprotno, sladki glikozidi pojačano sproščajo iz listov – bolj so izpostavljene toplim razmeram.

Neizkoriščenost energije jo namešča na vrh dietetičnih proizvodov za sladilo; njen izredno nizek glikemični indeks, nerazgradljivost, neizkoristnost v prebavnem sistemu, in njen izjemen okus jo je naredil “Meko” za gurmane.

UČINKOVITE  LASTNOSTI STEVIE

Ne preseneča dejstvo, da se v nekaterih južnoameriških državah, razen kot sladilo uporablja tudi v medicinske namene, kot regulator glukoze v krvi. Zaradi svojih kemijskih lastnosti in nizkega glikemičnega indeksa, je stevija pridobila naziv “brez kalorični sladkor”: čeprav je okus od 30 do 300-krat (odvisno od oblike- sveži listi ali ekstrakt) slajši od sladkorja, nas zasladi brez izkoriščanja organizma kot pri drugih sladkorjih. S tem zagotavlja stalno raven glukoze v krvi, izogiba se nihanja (ki so normalen spremljevalec uživanja navadnega sladkorja) in dovede organizem v ravnotežje. Prav to je učinek ki ga je treba doseči pri bolnikih s sladkorno boleznijo – sladkorna bolezen tipa 2. Ko smo dodali dejstvo, da stevija spodbuja izločanje inzulina iz trebušne slinavke, postaja jasna njena terapevtska uporaba.

In za hujšanje:
Raziskave so pokazale, da glikozidi stevije vplivajo na ležaj hipotalamusa – želodec, tako da zavira občutek lakote na začetku – v osrednjem živčnem sistemu. Ta učinek je mogoče doseči z uživanjem 15 kapljic ekstrakta približno 20 minut pred jedjo.

Glede na to, da v celoti izpolnjuje željo po sladkem, in da je organizem ne “shranjuje” kot druge vire ogljikovih hidratov, je stevija idealna sestavina vsake diete, in se vedno bolj uporablja v zdravljenju debelosti. Raziskave so pokazale, da stevijini glikozidi vplivajo na hipotalamus – želodec, tako da zavirajo občutek lakote že na začetku – v osrednjem živčnem sistemu. Ta učinek je mogoče doseči tako, da uzamemo 15 kapljic ekstrakta približno 20 minut pred jedjo.

Koristni učinek stevije se nadaljuje v prebavnem sistemu – opažamo, da zmanjšuje slabost, pomirja zgago, spodbuja prebavo in pospeši okrevanje po bolezni prebavil. Študija iz leta 2001 pripisuje steviji celo antivirusni učinek na rotavirus – ki najpogosteje povzroča drisko pri otrocih, ki jih dehidracija lahko privede do resnih zapletov.

Zraven antivirusnega, ima stevija baktericidni učinek, ki je doslej najbolj raziskan na kariogenih bakterijah. Izkazalo se je, da dodajanje stevije v zobno pasto in ustno vodo, ter njeno redno uporabo (dvakrat na dan, za 6 tednov), pomeni bistveno zmanjšanje nastajanja zobnih oblog, kopičenja bakterij in nastanek kariesa.

Nega kože:
Če se uporablja kot maska za obraz, vlaži in neguje kožo, jo učvrsti, zgladi gubice, zmanjšuje razdraženost, zmanjšuje akne in ima ugoden učinek na dermatitis in ekcem.

Od leta 2000, se stevija uporablja kot pomoč pri uravnavanju krvnega tlaka. Študija objavljena v reviji British Journal of Pharmacology je potrdila njen antihipertenzivni učinek ki se razlaga kot vazodilatacija (širjenje žil). Med anketiranci, ki so jo uporabljali več kot tri mesece, trikrat na dan, je prišlo do znižanja sistoličnega in diastoličnega pritiska. Domneva se, da je funkcijski odmerek 20 gramov stevije, oz. 500 mg steviozida na dan.

Naslednji organ na katerega ima stevija ugoden učinek je koža. Poleg tega, da pospešuje celjenje ran in zmanjšuje brazgotine, in ima lastnosti kože “eliksira mladosti”; če se uporablja kot maska za obraz, vlaži in neguje kožo, jo učvrsti, zgladi gubice, zmanjšuje razdraženost, zmanjšuje akne in ima ugoden učinek na dermatitis in ekcem.

V zadnjem času se uporablja tudi pri preprečevanju osteoporoze. Številne študije, opravljene na živalih so pokazale pomemben vpliv na povečanje serumskega kalcija in kostne gostote.

Listi stevije so razen z stevozidi bogati tudi z mnogo mikrohranil, kot so železo, kalcij, natrij, kalij, magnezij, fosfor, cink, malo flavonoida in vitamini A in C.

Glede na dobro znani antioksidantski učinek od nekaterih teh sestavin, in kot končni dokaz epitete “super rastlina”, je treba opozoriti tudi anti rak učinek, ki je dokazan v študiji v letu 2002.

Ker ima vsak kovanec dve plati, se tudi steviji pripisujejo – čeprav zelo redko – določeni neželeni učinki, predvsem če jo uživamo v večjih količinah: slabost, vrtoglavica, glavobol, bruhanje in mišična oslabelost.

Skozi leta so bile narejene številne študije, ki so poskušale najti negativne učinke stevije, vendar doslej opravljene raziskave niso potrdile niti toksičnosti, niti teratogena (nevarno za plod), niti rakotvornega učinka.

PREPOVEDANA RASTLINA?

Ampak kljub številnim dokazom ugodnih vplivov je danes stevija “legalizirana”, v samo nekaj držav na svetu. Njen dolg boj z velikimi tekmeci, proizvajalci umetnih sladil, še vedno traja, rezultate pa je dejstvo, da je do sedaj v večini držav zagledala luč le kot prehransko dopolnilo in ne kot registrirano sladilo.

Zaradi svoje konkurenčne prednosti pred umetnimi sladili in celo pred sladkorjem, in na njeno medicinsko aplikacijo, je verjetno, da bo v bližnji prihodnosti ta rastlina zasedla pomembno mesto na svetovnem trgu in s pomočjo novih raziskav odnesla še kakšen naziv “super rastline”.