Vse o glukozaminu

Glukozamin je amino-monosaharid, ki prebiva v človeškem telesu, telo ga naravno proizvaja iz hondrocita, da bi ta pomal graditi in ohranjati zdravje naših sklepov. Glavni namen glukozamina je ustvariti dolge verige; glikozamino glikane (GAG), ki so potrebni za obnovo hrustanca in sklepov. GAG je znan kot mukopolisaharid; to so dolge verige spremenjenih disaharidov in so eden izmed glavnih sestavin proteoglikanov (PG). Ti, skupaj z kolagenom in hondrociti pa tvorijo hrustanec.

Hondrociti uporabljajo vnesen dodatni glukozamin za proizvodnjo hrustanca, odvisno od njegovih sestavnih delov. Štiri glavne vrste glikozaminoglikanov (GAG) so: kondroitin sulfat, hialuronska kislina, keratan sulfat in manj znan dermatan sulfat. Torej, kot vidite, so hondrociti odgovorni za sintezo, vzdrževanje in regeneracijo hrustanca. Več glukozamina imate, ima vaše telo boljše možnosti za zmanjšanje ali odpravo bolečin zaradi neupešnih maziv in slabe absorpcije nenadnih udarcev na vaše sklepe.

Hondrociti imajo dva načina ustvarjanja GAG-ov. Pri prvi metodi, je molekula glukoze podvržena fosforilazi (prejema fosfatno skupino), nato podleže epimerizaciji. V celotno igro se vključuje glutamin, ki spremenjenemu sladkorju podari amino skupino. Sintetična reakcija (po strani glutamina) oblikuje molekulo glukozamin-6-fosfat, ki se dodatno vključuje v reakcijo sinteze GAG-a. To je “naraven” način, če to želite. Druga metoda je v osnovi “suplementarna metoda”. Kaj mislim s tem je, da hondrociti uporabljajo že uveljavljen glukozamin vnesen v telo iz dopolnilnih virov. Ko glukozamin vstopi v hondrocit,se začne odvijati fosforilaza in tvorba glukozamin-6-fosfata. Iz tega dela se nadaljuje naravna sinteza.

Zakaj nam je potreben glukozamin?

Študije so pokazale, da vnos glukozamina dejansko stimulira tvorbo glikozaminoglikana in proteoglikana. Ko postane glukozamin dostopen hondrocitu, je mogoča hitrejša proizvodnja vezivnega tkiva, kjer se v postopku preskočijo tri kemijske reakcije, medtem fosforilaza ostane za končno tvorbo glukozamin-6-fosfata. Ko se glukozamin vnaša v dopolnilni obliki, se začnejo zdraviti sklepi, izboljša se potencialno širjenje glukoze in aminokislin skozi sklepne mešičke in sinovialne membrane.

Vse to hondrocitom zagotavlja, stimulacijo sinteze GAGov in PG-jev. Ob koncu dneva, bi pomanjkanje ustreznega glukozamina kot posledico imelo “izklop” bistvene sinteze GAG-ov. To bi povzročilo prenehanje sinteze proteoglikanov. Zelo verjetno je to čas, ko boste morda opazili, da so vaši sklepi po napornih treningih vneti ali noge otrdele po kardio vadbi. Držite se te filozofije daljše časovno obdobje in ste na pravi poti k osteoartrozi.

Osteoartroza je bolezen, pri kateri postane hrustanec obrabljen in kosti se začnejo treti ena za drugo. To je lahko zelo boleče in vpliva na sklepe kosti preko hrbtenice, kar je lahko zelo nevarno za živce. Dopolnjevanje z glukozaminom se priporoča vsakomur z osteoartrozo, saj se je pokazalo, da to res pomaga pri lajšanju bolečin, izboljšanju prožnosti, in nekateri ga celo imenujejo ibuprofen za bolečine v kosteh.

Kaj se tiče dopolnjevanja z glukozaminom, so štirje možni viri glukozamina: glukozamin hidroklorid, glukozamin hidrojodid, N-acetil glukozamin in glukozamin sulfat. Od teh štirih se priporočata samo sulfat in hidroklorid (HCl). Ta dva glukozamina sta v resnici zelo podobna po svojih učinkih, vendar je hidroklorid mnogo bolj učinkovit, saj je bogatejši vir glukozamina. Dovolj je, da pogledamo odstotke čistega glukozamina v teh dveh oblikah: 83% v HCl in 65% v sulfatu.

Razlog je to, ker se pri pripravi hidroklorida dodaja natrij in kalij, pri sulfatu pa žveplo, ki vodi do manjka glukozamina v tableti ali kapsuli. Po oralnem uživanju, se glukozamin sulfat razčleni na glukozamin in sulfatne ione, kot sem že prej omenil, učinki so enaki in na koncu ni pomembno, ali ste se odločili za hidroklorid ali sulfat.

Po drugi strani, N-acetil-glukozamin (NAG) vsebuje 81% čistega glukozamina, kar ustvarja lažen vtis, da je boljši kot sulfat. NAG se presnavlja drugače kot druge oblike glukozamina. Namesto da se absorbira relativno nedotaknjen, ga črevesne bakterije hitro razgradijo, in druga tkiva v prebavnem traktu ga absorbirajo preden doseže hrustanec. Nekatere študije kažejo pozitivne učinke te oblike glukozamina, vendar se ga je najbolje izogniti zaradi slabega izkoristka.

Še ena zanimiva stvar v prid glukozamina. Za razliko od drugih amino sladkorjev, je lahko prebavljiv in še vedno ohranja značilnosti primarnega značaja. Na primer, inzulin kot peptidni hormon, ko ga oralno pojemo, se razgradi v aminokisline, ki se lahko uporabljajo bodisi za sintezo proteinov ali energijo. Zato je inzulin vredno vzeti le intravensko. Glukozamin je pokazal, da ohrani svojo naravo, kljub prebavi, čeprav je očitno da bi bil boljši izbor intravenski vnos. Vendar je tak način nepraktičen in ni tako priljubljen, še posebej med ljudmi, ki so prestrašeni igel.

Industrijski glukozamin je pridobljen iz hitina, glavne sestavine lupin luskarjev. Raki, jastogi in školjke so zelo popularna izbira proizvajalcev. Iz hitina se odstrani kalcijev karbonat in beljakovine, ki gredo nato skoz hidrolizo in postane glukozamin hidroklorid. Če hoče proizvajalec narediti glukozamin sulfat, enostavno dodajo skupino sulfata. Bolj pravilo kot izjema, vendar zelo pogosto dodajo skupino sulfata (ki se uporablja kot “polnilo”), ker to pomeni nižje proizvodne stroške.

Poleg tega, tako kot je nekoč dejal pameten človek: “Strup je odvisen od odmerka.” Če ste zmedeni in se sprašujete, od kje to, od kod tako nenadna sprememba teme, in moramo reči, da ima tudi glukozamin temno plat. Natančneje, nedavne raziskave so pokazale, da glukozamin neposredno povzroči povečano odpornost na inzulin, zmanjšuje nastajanje glikogena v jetrih in zmanjšanje sprejem glukoze v celice. Če niste prepričani, kaj to dolgoročno pomeni, naj pojasnim, kaj pomeni insulinska odpornost. To ni nič drugega kot povečana mera insulina, potrebna za zmanjšanje glukoze v krvi (insulin transportira hranila do celic).

Obstaja veliko načinov, kako pride do tega, vendar je slabo, ker bremeni trebušno slinavko, povzroča povečano izločanje inzulina in poveča povprečno raven glukoze v krvi. Več inzulina lahko pomeni povečan anabolizem, lahko pa pomeni tudi povečano skladiščenje maščob. Zato je primarno gorivo telesa, glukoza. To ni nič novega, vendar je lahko reševanje odvečnih kilogramov zelo težko.

Obstaja še en problem, ki lahko povzroči pojav diabetesa tipa II, kar so dokazale raziskave v zadnjih nekaj letih. Natančneje, ta študija je uporabila “kroničen” odmerek da je to dokazala. Opredelite izraz “kroničen “, kot želite, vendar je priporočen dnevni odmerek 1500 mg, za katerega je bilo dokazano v študiji, da ne vpliva na povečano odpornost na inzulin. Torej, držite se predpisanega odmerka in se vam ne bo zgodilo nič slabega.

Če je odpornost na inzulin nekaj kar vas skrbi, vam povem, da je vnos inozina (nukleotida, prav tako na voljo kot dodatek), pozitivno povezan z inzulinskim odporom, ki ga povzroča glukozamin, tj. zmanjša odzivnost na inzulin, kar povečuje glukozamin.

Prav tako ne smemo pozabiti, da se je že večkrat pokazalo, da glukozamin pomaga uravnavati raven leptina. Prav tako bom povedal, kako je lahko kombinacija EPA GLA, kondroitina, MSM, olje ribe trske, olje ingverja in izvleček koprive prav tako učinkovita kot glukozamin. V bistvu je bilo za kondroitin dokazano, da je odličen dodatek za sklepe.

In navsezadnje, glukozamin je, kljub vsemu, velik dodatek za ohranjanje in vzdrževanje sklepov. Morda ni eden izmed najbolj razvitih, je pa vsekakor eden izmed najboljših in bi moral biti na polici vsakega bodybuilderja in dvigovalca uteži.