KAKO SE UPRETI PRENAJEDANJU ČEZ PRAZNIKE?

Vsi že poznamo to zgodbo – en teden pred prazniki se vsi strogo držimo diete in zdravega načina prehranjevanja. Vsi športamo, vsak dan tečemo, obiščemo fitnes, delamo vaje doma. Bolj kot se bliža “usodni vikend”, bolj si želimo vseh tistih velikonočnih čokoladnih zajčkov, jajčk, peciva naše babice in prenajedanja z jajci in kuhano šunko. Pa velikonočna orehova potica, da ne pozabimo. Vsako leto si tudi obljubimo, da letos pa se res ne bomo prenajedali. A nekako na koncu končamo še huje, kot če si nebi postavljali tako strogih omejitev.

Kaj delamo narobe?

Za začetek, zavedati se je potrebno, da smo ljudje navezani na hrano. In tradicijo. In hrano, povezano s tradicijo. Hrani namenimo ogromno pozornosti (in čustev). To, da si postavimo preveč stroga pravila pred prazniki, je enako, kot če bi strastnemu kadilcu, ki pokadi 1-2 škatlici cigaret na dan povedati, da naslednje 4 dni ne sme pokaditi čisto nič. Vsi vemo, o čem bo ta kadilec neprestano razmišljal – o cigaretih. Noč in dan. Njegove misli se bodo vrtele le okrog tega, dokler vse skupaj ne “poči” in bo pokadil vse naenkrat. Enako je s hrano.

Postavite si zdrave meje.

To pomeni, da ni potrebno, da se odpoveste tradiciji in uživanju v hrani. Še vedno si lahko privoščite velikonočni zajtrk – če je kateri praznik poln zdrave hrane, je to vsekakor Velika noč! Kuhana jajca in kuhana šunka. Tukaj odrekanje ni potrebno. Tudi, če boste te dni pojedli nekaj jajčk več, kot mislite, da je dobro. Pri šunki bodite pozorni le, da izbirate manj mastno meso. Hren je odlično živilo, vsebuje ogromno dobrih sestavin za naše zdravje, zato si ga privoščite. Sprejmite pa naslednji kompromis – odpovejte se kruhu. Pa smo dosegli ravnovesje.

Kaj pa družinsko kosilo ali večerja, ko je miza res polna vseh jedi?

Če vas je babica poklicala na kosilo ali večerjo, potem že veste, da vas čaka nabito polna miza jedi, in ob mizi babica, ki od vas pričakuje (in zahteva), da pojeste vse. Namesto, da se osredotočate na vsako zaužito kalorijo in vse slabo, kar vas čaka, bodite osredotočeni na količino hrane. Pustite kalorije in raje pazite na to, da svoj krožnik ne napolnite preveč in, da ga ne napolnite večkrat. Za prilogo si izberite čim več zelenjave in čim manj ogljikovih hidratov. Razmišljajte tudi v tej smeri, da po glavnem obroku sledi sladica. Zato se ne trudite najesti do te mere, da vam bo že slabo, ampak raje razmišljajte v tej smeri, da boste pojedli toliko hrane, da se boste počutili udobno. Lahko si za mejo sitosti postavite recimo to: Dovolj sem sit, da ne občutim več lakote, a nisem preveč sit, da bi šel na dolgi, hiter sprehod. Vsi vemo, da s polnim trebuhom hoja ni prijetna.

Kaj pa sladice?

Sladice odpadejo. A ne skrbite, ne vse. Dovolite si eno sladico. Lahko je velika kakor koli želite (ja, lahko poiščete največji kos na krožniku), držite se le tega, da izberete le eno samo vrsto sladice in le en kos in nič več. Če boste razmišljali v smeri, da želite poskusiti vse, bo takoj prišlo do prenajedanja. Zato raje skrbno preučite (lahko tudi povprašate ostale udeležence) in izberite res tisto, ki vas najbolj pritegne. Tako boste potešili svojo željo po sladkem, a hkrati se od enega kosa (ne glede na to, kako velik kos je) ne boste zredili.

Za vse čokoladne zajčke in jajčka pa naredimo takole. Odpovejte se vsemu temu, si pa namesto tega kupite kakšnega zajčka iz temne čokolade. Vse ostale mlečne čokoladice raje podarite otrokom, nečakom, sosedovim otrokom.